Zjutraj rojevam svetle misli,
Ječanje zaradi bolečine ne prinaša koristi.
Ustvarjam hvaležnost za nov življenja dan,
Treniram živeti trenutke, da udejanjim Božji plan.
Radost, veselje si prikličem v srce,
A v duši, mislih hvaležnost za čisto vse.
Jemljem si lekcije iz izkušenj zgodovine,
Rečem si vedro vse hudo, težko vse mine.
Okrog nosim nasmeh in trezno glavo,
Jesti in piti se trudim zdravo.
Edinstvena sem v vsej simpatični lepoti,
Vihar težkih čustev in bol naj me ne premoti.
A zavedam naj se resnično zdaj,
Misli ustvarjajo moj trenutni pekel ali raj.
Sočutno, nežno zdaj objemam se,
Več nezdravo s seboj ravnam naj ne.
Enkratnost, živost sedanjega trenutka,
Tli naj v meni blagodejnost občutka,
Lahko sem srečna, vedra zdaj,
Enostavno spet prikličem si v življenje maj.
Moč čustev, uma pozitivnega,
Iskrenost do sebe, drugih in Boga
Se naj odraža na moji poti dneva,
Ljubezen naj vsak dan odmeva v meni
In modro služi mi v poslanstvu Tebi.
Igrivo nosim smeh naj v sebi,
Nikdar pozabim naj ne da pripadam Dušanu, Luciji, Tebi.
Pomirjena sem tukaj, zdaj v sebi,
Okrog sebe se zavem narav lepote,
Bližina gozda, rek, kanjona Kokre
Odkriva v meni mir, hvaležnost, odsotnost zmote.
Živim življenje tu in zdaj,
Jemljem peklensko besedo »zakaj« nazaj
In sem hvaležna za talente, blagoslove zdaj.
Varujem svetlo misel, v zavesti močno,
Obljubljena dežela miru me očara zelo.
Ljubezen Boga se me je dotaknila,
Ji zopet podajam svoja krila
In zaupam Vanj, ki močna je Sila.
Hodim v zavesti, da vse je kot mora biti,
Obdana z ljubeznijo dragega ter Boga, ki kroji moje niti.
Delim izkušnje, moč in upanje
In vero da zmorem in želim živeti,
Mirno, hvaležno, hrepenenje, upanje v sebi imeti.
Predam se Volji višji od mene,
Opustim vse tisto, kar me prizadene,
Poljubim, objamem dragega, ljubljeno hči,
Odprto zazrem se v njeno modro-iskrive oči
Ter jo sprejmem v vsej njeni navihani energiji,
In jo začutim, objamem v sinergiji.
Hvaležno pomolim zanjo, za dragega,
Vdano sodelujem z obema, voljo Stvarnika,
A hkrati zavedam, da na željo Boga,
Le z brezpogojnim sprejemanjem lahko ljubim oba.
Enkratnih si zbiram drobnih trenutkov,
Želim si še mnogo sočutnih,
Nežnih, ljubečih, predanih občutkov.
Odstranim naj ego v predanosti svoji,
Sreča, hvaležnost, veselje naj bodo moji opoji.
Trpljenje darujem v dobrobit vsega
In za vse kar srce bije mi, se duša igra.
