Ali jem čeprav nisem lačen/-a oziroma ne jem, čeprav moje telo potrebuje hrano?
Se prenajedam brez pravega razloga, včasih tudi do slabosti?
Ali imam glede svojega načina prehranjevanja ali teže občutek krivde, sramu in slabe vesti?
Ali jem preudarno, ko sem v družbi in zamujeno nadoknadim, ko sem sam/-a?
Ali moj način prehranjevanja vpliva na moje zdravje ali na to kako živim svoje življenje?
Ali segam po hrani, ko so moji občutki (pozitivni ali negativni) zelo intenzivni?
Ali moj način prehranjevanja mene ali druge onesrečuje?
Ali sem kdaj uporabil/-a odvajala, bruhanje, diuretike, pretirano vadbo, shujševalne tablete ali kakšne medicinske posege (vključno z operacijami), da bi s tem poskušal/-a kontrolirati svojo težo?
Ali se postim oziroma močno omejujem svoj vnos hrane, da bi s tem lahko kontroliral/-a svojo težo?
Ali fantaziram o tem kako krasno bi bilo moje življenje, če bi nosil/-a drugačno konfekcijsko številko ali tehtal/-a manj (oziroma več)?
Ali moram ves čas nekaj žvečiti ali imeti v ustih: hrano, žvečilni gumi, bonbone, pijačo?
Ali sem kdaj jedel/-a zažgano, zmrznjeno ali pokvarjeno hrano? Hrano iz samopostrežnih posod v trgovinah? Hrano iz smeti?
Ali obstaja kakšna hrana, pri kateri se ne morem ustaviti, po tem ko sem poskusil/-a prvi grižljaj?
Ali sem izgubil/-a težo s pomočjo določene diete, čemur je sledilo nekontrolirano prehranjevanje in/ali pridobitev teže?
Ali porabim veliko preveč časa s tem, da mislim na hrano, planiram svojo naslednjo dieto ali načrt vadbe, štejem kalorije ter se prepiram s sabo o tem če bom jedel/-a ali kaj bom jedel/-a?
Ali si z DA odgovoril/-a večkrat? Če si, je mogoče, da že imaš (ali pa si na dobri poti, da boš imel/-a) probleme s kompulzivnim ali prekomernim prehranjevanjem.
Ugotovili smo, da obstaja način kako ustaviti to napredujočo bolezen: živimo po izročilih 12 korakov in 12 izročil v skupnosti Overeaters Anonymous. OA je skupnost ljudi, ki preko deljenja izkušenj, moči in upanja, okrevamo od kompulzivnega prenajedanja. Pri nas je dobrodošel vsak, ki si želi prenehati kompulzivno prenajedati.
Samo ti si lahko odgovoriš na to vprašanje. Nihče ne more sprejeti te odločitve namesto tebe. Mi, ki smo sedaj v OA, smo našli način življenja, ki nam omogoča živeti brez da potrebujemo dodatno hrano. Verjamemo, da je kompulzivno prenajedanje progresivna bolezen, ki se jo da, prav tako kot alkoholizem ali kakšno drugo bolezen, spraviti za rešetke. Pomni, nobenega sramu ni v tem, da priznaš, da imaš težavo; najpomembenjša stvar je, da nekaj ukreneš glede tega.
Spoznaj več o OA programu in preberi O nas.
Preberi si več o tem kako izgledajo OA srečanja in poišči srečanje v kraju, ki ti je najbližji.
