Sem kompulzivna (prekomerna) jedka, stara sem 24 let, sem še študentka, živim pri starših, nimam partnerja in z zdravjem še nimam večjih težav. Razen to da sem mislila da sem predebela zaradi 10 kg več kot pa je družbeno sprejemljivo in da sem že bila v bolnici zaradi preobremenitve, stresa…tukaj naj predvsem poudarim da sem že zelo zgodaj dobila rano na želodcu, ker sem se preveč obremenjevala ali po domače sekirala zaradi situacije v kateri SEM BILA!
Začelo se je, da sem bila mišljenja, da če shujšam teh 10 kilogramov, bom pa končno srečna v življenju. Zgodilo se je, da sem se še dodatno zredila za 10 kilogramov in pri tem postala še bolj nesrečna. Mislila sem si, da je v mojem življenju vse ok, da z menoj ni nič narobe, edino kar je bilo narobe je bila moja teža in prepričanje, da ko bom pa shujšala potem bo pa vse v najlepšem redu, vsi me bodo imeli radi, dobila bom fanta, ki si ga jaz želim, službo ki mi je pisana na kožo in družino ki bo živela srečno do konca svojih dni.
V to sem verjela vse dokler me življenje ni pripeljalo, do točke kjer sem se razšla s fantom ki sem ga ljubila bolj kot pa sebe, in dokler nisem shujšala toliko da sem že sama sebe sovražila, še bolj kot pa sem se prej. Dokler nisem bila v službi izigrana in izgubila veliko vsoto denarja za delo ki ga sploh nebi opravljala z veseljem. Pripeljalo me je tako daleč dokler nisem izgubila še tistih najbolj tesnih prijateljev in ostala sama s seboj še vedno prepričana da se lahko kontroliram sebe in svoje življenje in da moje življenje bo pa boljše kot pa je življenje mojih staršev. Doma nisem bila srečna, ker ni bilo tako kot sem jaz sama hotela. Ker se drugi niso obnašali tako kot sem jaz hotela sem bila nesrečna. Govorila sem si, ko bi le ne moj oče nehal pit, ko bi le imeli več denarja da bi se lahko lepše oblačila, ko bi le imeli boljšo hišo, avto, psa….spisek je bil neskončen…kr naprej pa eno nezadovoljstvo nad tem kjer sem bila.
Nič ni bilo dovolj dobro vedno sem hotela nekaj več. Torej iskala sem svoj mir in srečo, ki pa je nisem iskala na pravem mestu.
Sama sebi sem se venomer smilila. Če mi je kdo rekel kaj žalega se nisem znala postavit zase, nisem se znala branit, ker sem mislila da nimam prav, da sem slabič da sem manj vredna.
Zaradi tega kroga nezadovoljstva sem non stop krožila med dietami in prenajedanjem.
Še nazadnje se mi je zdelo da hujšam in se redim glede na sezono, poleti hujšam in pozimi se redim, ampak v mojem primeru je bilo 10 kg gor ali 10 kg dol.
Ampak hudo je bilo ko sem shujšala in mi telesni videz ni prinašal tistega zadovoljstva v katerem sem sanjala, prav tako nisem doživela nobene sreče »do konca svojih dni« o kateri sem pisala zgoraj. Dejansko moje življenje je bilo en velik kaos, katerega nisem videla in znala reševat drugače kot pa z hrano in to ni bilo posebej važno katero…na začetku je še bil pomemben sladkor potem kasneje pa je bilo že vseeno samo da je bilo še nekako dobro in da je bilo hitro pripravljivo.
Da sem ublažila občutke, ki so me razjedali in da sem lahko preživela v vsem tem kaosu sem potrebovala nekaj, da sem lahko shajala čez dan. Ker ko hrane ni bilo so vse težave splavale na površje in ker jih nisem znala drugače reševat kot pa da sem jih hitro zajedla.
Vsa ta drama se je odvijala vse dokler nisem spoznala skupine OA. Dolgo časa nisem vedela kaj sploh počnem dokler nisem ugotovila da nisem edina in da na svetu obstajajo še drugi s podobnimi težavami ki so jh znali uspešno rešit brez dodatne porcije hrane in z pogumom vztrajajo še danes. To mi je dalo zaupanje in moč da vztrajam in hodim na srečanja, da skušam čim bolj pribit do svojega bistva in jedra težav…s to razliko da tokrat vem da to ni debelost in hrana ampak je to samo posledica še globljega problema.
Samo v skupino OA čutim da me razumejo ker tukaj sem sprejeta ne glede na to od kod sem in kakšne probleme imam in kako smešni so ti problemi slišati, tukaj me dejansko učijo da se sama sprejmem kakršna sem da sprejmem druge takšne kot so in da si upam takšna stopit v svet in bit srečna.
Hvala OA hvala vsem ki mi stojite ob strani!
Srečnih 24 ur.